»Danes imamo samostojno državo, ki je še vedno talec iste kontinuitete, ki je uničila že prejšnjo skupno državo«

Pišeta Petra Janša in Veronika Savnik. Objavljeno Demokracija, 25.junij 2020

»Trditev, da se še nismo osvobodili, temveč samo osamosvojili, sem prvič izrekel že dolgo nazaj.

Čas, ko smo postajali samostojna država, je bil čas vzhičenja, motiviranosti, entuziazma. Žal se je pokazalo, da je del politike igral umazano igro že od tedaj, ko se je pri nas ‘dovolilo’ večstrankarski sistem. Zato imamo danes samostojno državo, ki je še vedno talec iste kontinuitete, ki je uničila že prejšnjo skupno državo,« je v pogovoru med drugim dejal Zoran Dernovšek – Raketka, pripadnik Teritorialne obrambe Republike Slovenije, ki je 27. junija 1991 sestrelil prvi sovražni helikopter v konfliktu na tleh nekdanje Jugoslavije.

DEMOKRACIJA: Gospod Dernovšek, kako ste preživeli epidemijo in kako ocenjujete ukrepe držav zoper to kugo našega časa?

DERNOVŠEK: Prvo fazo pandemije smo preživeli brez večjih težav, poslovanje pa se je zmanjšalo. Ukrepi večine držav so sledili pozitivni logiki, da je bolje izvajati ostrejše ukrepe ob neznanem virusu, kot šteti množične smrti. Opazno je bilo, da so socialistične vlade v svetu praviloma zamujale z

ukrepi, kar je povzročilo več smrti in daljšo karanteno. V Sloveniji smo po moji oceni zamudili z ukrepi za dva tedna; če bi izvajali vsaj preventivne ukrepe, takoj ko so se v Italiji pojavili prvi znaki večjih izbruhov, bi bila naša bilanca po prvem valu še precej boljša. Na srečo smo dobili operativno vlado, preden bi nastopil španski ali italijanski scenarij.

DEMOKRACIJA: Pričakujete drugi val epidemije? Kdo bo zmagal v bitki za cepivo oziroma zdravilo proti COVID-19?

 DERNOVŠEK: Pričakujem še več valov epidemije, vendar bi jih lahko tudi z izkušnjami iz prvega vala učinkoviteje omejili na posamične primere ali žepe (manjše skupine). Ob povprečni hitrosti pojavov novih sevov SARS Cov-2, ki se ta čas giblje okoli 100 do 120 mutacij tedensko, je priseganje na cepiva samo velik posel, ki lahko odnese celo več življenj kot sama pandemija. Cepiva lahko dodatno kompromitirajo imunski sistem, ki bi se bil brez njih sposoben boriti proti virusu in okužbi. Zdrav slog življenja in naravna zdravila so tisti, ki bodo potisnili virus v ozadje in zmanjšali smrtnost zaradi njega. V bitki za cepivo lahko na kratek rok zmaga politika, če bo podprla koruptivne prakse farmacije (ker bodo pobrali podkupnine, ne da bi se zavedali, da so lahko sami naslednje žrtve virusa in cepiv), na dolgi rok pa lahko to povzroči zmanjšanje prebivalstva po načrtih Billa Gatesa (za 90 odstotkov).

DEMOKRACIJA: Kako se bodo geopolitične in geostrateške silnice zaradi COVID-19 po vašem mnenju spremenile?

DERNOVŠEK: Izdelava in »pobeg« virusa, ki spada v biološko vojskovanje, je večji del sveta razumel  kot začetek 3. svetovne vojne. Zato se že iščejo odgovorni, predvsem na Kitajskem in med njenimi partnerji iz ZDA (Soroš, Gates, Fauci, Obama). Iz istih krogov se pojavljajo pritiski na obvezno  cepljenje in čipiranje vse svetovne populacije. In te ideje presegajo celo Orwellovo črnogledost.

DEMOKRACIJA: Zakaj je bila prav Severna Italija žarišče COVID-19?

DERNOVŠEK: Obstaja več objektivnih vzrokov in špekulacij, ki jih že raziskujejo. Zamujanje s  karanteno, množični dogodki po pojavu večjih žarišč, dolga inkubacijska doba virusa, precej staro prebivalstvo, to so le delni objektivni vzroki. Priporočilo angleških zdravnikov, da je treba iti po cepljenju proti gripi v samoizolacijo za najmanj 12 tednov (kombinacija s COVID-19 je smrtonosna), in dejstvo, da so se tovrstna množična cepljenja izvajala konec leta 2019 prav v obeh najbolj prizadetih pokrajinah, je tudi eden od verjetnih vzrokov.

DEMOKRACIJA: Danes (15. 6., op. p.) sem brala, da je ameriški predsednik Donald Trump napovedal, da bo umaknil skoraj polovico ameriškega vojaškega osebja, nameščenega na ozemlju Nemčije, vse dokler slednja ne pokrije svojih dolgov do Nata. Dodal je še: »Zakaj Nemčija plačuje Rusiji več milijard dolarjev na leto za energijo? Pred Rusijo pa jo moramo braniti mi. Kako naj to funkcionira? Seveda ne funkcionira!« Komentar?

DERNOVŠEK: Menim, da so Nemci s svojo kanclerko »odplavali« že preveč daleč proti »kulturnemu marksizmu«, zato jih želi Trump opozoriti, da Nato ni bil zgrajen na takih temeljih. Govor je o migrantskem valu v Evropo, propagandi mavričnih spolnih praks, nasilju zoper staroselce ipd.

DEMOKRACIJA: V kakšni kondiciji, če se malo športno izrazim, pa je danes Slovenska vojska? Kako mi izpolnjujemo zaveze Nata?

DERNOVŠEK: Slovensko vojsko smo začeli graditi pred tridesetimi leti v želji, da naredimo drugačno vojsko, ki bi temeljila na znanju in profesionalnosti, ne samo na poznanstvih. V letih po vojni je prišlo vanjo veliko oficirjev iz propadle JLA in njihovih potomcev, s seboj so prinesli svoje navade in naloge, da nam uničijo SV od znotraj. Isti cilj so zasledovale tudi vse  projugoslovanske stranke v naših vladah, ki so tekmovale v tem, kdo bo na vrh vojske pripeljal bolj nekompetentno in bolj nesposobno osebo. Posledice so tu. SV ima še vedno domoljubne temelje, tudi posamezne enote so v vrhu svetovnih enot. Vendar SV potrebuje urejeno financiranje in temeljito reorganizacijo s čiščenjem kompromitiranih, nesposobnih in petokolonaških kadrov v celi strukturi. Del tega bo treba urediti tudi z zakonodajo.

DEMOKRACIJA: Dan državnosti narekuje, da vas kot veterana vojne za Slovenijo vprašam, kako danes vidite čas, ko smo postajali samostojna država. Večkrat namreč slišimo, da smo se osamosvojili, a ne še osvobodili.

DERNOVŠEK: Trditev, da se še nismo osvobodili, temveč samo osamosvojili, sem prvič izrekel že dolgo nazaj. Čas, ko smo postajali samostojna država, je bil čas vzhičenja, motiviranosti, entuziazma. Žal se je pokazalo, da je del politike igral umazano igro že od tedaj, ko se je pri nas »dovolilo« večstrankarski sistem. Zato imamo danes samostojno državo, ki je še vedno talec iste kontinuitete, ki je uničila že prejšnjo skupno državo.

DEMOKRACIJA: Še vedno pa doživljamo razburjenje, če se Zveza združenj borcev NOB umakne iz priprav na državno proslavo …

DERNOVŠEK: ZZB je organizacija, ki časti dogodke iz 2. svetovne vojne, do povojnih pobojev in revolucij kot glavnih ciljev NOB pa se ni nikoli kritično opredelila. Prav tako je leta 1991 v glavnem zagovarjala skupno državo Jugoslavijo, celo po referendumu, ki je jasno izrazil večinsko voljo o lastni državi. Zato se mi zdi nedoumljivo, kaj si želijo proslavljati na dan, ko se je prejšnja država sesula v prah in ko se je rodila nova država, Slovenija. Morda dan poraza JLA? V svetu so narodi, ki proslavljajo poraze, saj zmag nimajo, to ni nov vzorec. Špekulacije, da bi brez NOB govorili nemško, so še toliko bolj nerazumljive, ko vemo, da tudi zaradi njih sedaj mnogi v naši prestolnici govorijo srbsko. Morali pa bi že ves čas govoriti slovensko.

DEMOKRACIJA: Ne vem, ali ste zasledili, da raziskovalec polpretekle zgodovine Igor Omerza v svoji novi knjigi razkriva, da »Akcija Sever, s katero so leta 1989 v Ljubljani

preprečili srbski miting, ni bila prelom s prejšnjim režimom, še manj pa začetek slovenskega osamosvajanja. Šlo je samo za obrambo takratnega slovenskega partijskega vodstva pred  Slobodanom Miloševićem, ki je hotel postati novi jugoslovanski socialistični diktator«. Kaj pravite na to?

DERNOVŠEK: V osnovi ima verjetno prav. Čeprav je danes jasno, da je tudi ta dogodek vplival na kasnejše procese osamosvajanja.

DEMOKRACIJA: Omerza še pravi, da je takratna milica postala osamosvojitvena sila šele z Demosovim prihodom na oblast. V osamosvojitveni vojni je dejansko bila poleg teritorialne

obrambe ena najpomembnejših sil.

DERNOVŠEK: Verjetno se je zgodila prelomna točka že po uvedbi večstrankarskega sistema in tudi ob aferi JBTZ. Vendar pa je formalni prehod nastal po spremembi oblasti.

DEMOKRACIJA: Letos se spominjamo tudi 30 let Teritorialne obrambe Republike Slovenije, predhodnice Slovenske vojske. Kaj si želite ob tej obletnici za Slovensko vojsko, za domovino

Slovenijo?

DERNOVŠEK: Ne glede na to, da sem moral zaradi ogrožanja pete kolone in samooklicanih maščevalcev poražene JLA umakniti družino čez mejo, je Slovenija še vedno prva v mojem srcu. Želim si, da bi se demokratični procesi, začeti pred 30 leti, zdaj nadaljevali, kar se bo poznalo v pozitivnem razvoju družbe kakor tudi v SV. Okrogle obletnice so priložnost, da pogledamo na prehojeno pot, na napake, ki so bile storjene na tej poti, in da slednje popravimo.

“Pričakujem še več valov epidemije, vendar bi jih lahko tudi z izkušnjami iz prvega vala učinkoviteje omejili na posamične primere ali žepe” (manjše skupine)

Zoran Drnovšek